Veleposlaništvo RS Podgorica /RAZVOJNO SODELOVANJE /

RAZVOJNO SODELOVANJE

V skladu s prednostnimi usmeritvami slovenske zunanje in gospodarske politike je bilateralno razvojno sodelovanje Slovenije usmerjeno predvsem v države Zahodnega Balkana. Slovenija je z državami regije (Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Makedonijo, Albanijo ter Kosovom) sklenila sporazume o razvojnem sodelovanju. Na podlagi teh se s Črno goro razvija programsko sodelovanje, medtem ko z drugimi državami v regiji razvojno sodelovanje izvaja projektno.

Republika Slovenija in Črna gora sta 7. februarja 2008 podpisali Sporazum o razvojnem sodelovanju, ki je  začel veljati 30. aprila 2009. Na podlagi sporazuma  sta državi imenovali člane Skupnega odbora, ki bo usklajeval prioritetna področja in vsebine slovenske razvojne pomoči Črni gori.

Skladno z meddržavnim dogovorom se razvojno sodelovanje s Črno goro osredotoča na področja energetike, ekologije, varovanja okolja in trajnostnega razvoja, na najmanj razvite dele na severu Črne gore. Predvsem v smislu razvoja kakovostne turistične ponudbe in ekoturizma ter izboljšanja obstoječe turistične ponudbe, kot prednostnih nalog gospodarske politike Črne gore v tem predelu države, pa tudi usposabljanju s področja približevanja EU in harmonizaciji z zakonodajo EU.

Razvojno sodelovanje med Slovenijo in Črno goro poteka odlično. Črna gora na podlagi Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije sodi med najožje geografske prioritete slovenskega razvojnega sodelovanja. Državi razvijata bilateralno razvojno sodelovanje na programski način. Črna gora je bila izbrana kot ena od držav Zahodnega Balkana, ki ima velike potrebe po razvojni pomoči, ker je dosegla raven institucionalne urejenosti, ki zagotavlja učinkovito porabo razvojne pomoči in ker je dosežena visoka raven političnih, diplomatskih in gospodarskih odnosov. Poleg tega so upoštevane zgodovinske, kulturne in gospodarske vezi med državama, podobna velikost  in stopnja prisotnosti drugih donatorjev, kar omogoča, da ima slovenska razvojna pomoč večjo vrednost in prepoznavnost. Predvsem pa se je sodelovanje s ČG izkazalo kot učinkovito z vidika ustrezne implementacije in financiranja črnogorskih zavez (v povprečju 50% sofinanciranje projektov).

V obdobju od 2010 do 20178 je Slovenija za razvojne projekte in programe v Črni gori namenila že preko 13,5 milijonov evrov. 

23. novembra 2018 je bil podpisan peti Program mednarodnega razvojnega sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Črne gore za obdobje od 2018 do 2019 v skupni vrednosti do 1.848.049 EUR. Podpisani program predvideva izvedbo naslednjih projektov s področja gospodarske in družbene infrastrukture v vrednosti do 1.344.177 EUR in dvostransko tehnično pomoč (do 503.872 EUR). Program vključuje tudi izmenjavo študentov skladno s sklenjenim dvostranskim sporazumom na področju šolstva.

Projekti v izvajanju:

  • Izgradnja rastlinske čistilne naprave za komunalne vode v naselju Petnjica, ki bo pripomogla k zmanjšanju količine škodljivih emisij in koncentracije odpadnih voda.
  • Izgradnja rastlinske čistilne naprave za komunalne vode v naselju Andrijevica, ki bo poleg sanacije odpadnih voda v veliki meri prispevala tudi k zaščiti vodotokov pred odpadnimi vodami.
  • Sanacija, rekonstrukcija in izgradnja vodovodne mreže na Žabljaku, v okviru projekta se bo rekonstruirala dotrajana vodovodna mreža in zgradil večnamenski rezervoar vode s povezovalno cevjo, kar pomeni trajnostno oskrbo prebivalcev s kontrolirano kvalitetno pitno vodo.
  • Rastlinska čistilna naprava za naselje Vranjina pri kateri se odpadne vode čistijo z uporabo različnih rastlinskih vrst in bo zagotovila, da se bodo odpadne vode, ki ogrožajo vodo Skadrskega jezera, očistile s pomočjo fizikalnih in kemijskih procesov.
  • Sanacija deponije v Plavu s pomočjo ekoremediacijskih ukrepov temelji na naravnih samočistilnih mehanizmih in predstavljajo dolgoročno rešitev za prečiščevanje odpadnih voda z deponije in zagotavljajo ohranjanje narave. 
  • V organizaciji Centra za evropsko prihodnost (CEP) se izvaja dvoletni projekt razvoj zmogljivosti Avio-helikopterske enote ČG za izvajanje različnih javnih storitev. Povečana zmogljivost je pomembna zaradi boljše odzivnosti in kakovosti javnih storitev na področjih, ki jih pokriva helikopterska enota in so življenjskega pomena za prebivalce ČG.
  • MZZ preko CEP financira še 2 regionalna projekta v katera so vključeni tudi predstavniki ČG, in sicer projekt Spodbujanje podjetništva med mladimi na ZB in projekt Evropska izmenjava aktivnosti digitalne diplomacij. 
  • Center za razvoj financ (CEF) izvaja projekt Izobraževanje notranjih revizorjev v javnem sektorju ČG (TIAPS MNE 4). Cilj projekta je omogočiti razvoj poklica javnega notranjega revizorja kar bo pripomoglo k izboljšanju upravljanja javnih financ ter krepitvi odgovornosti, transparentnosti in učinkovitosti javnega sektorja.
  • V okviru dvostranske tehnične pomoči se izvajajo še projekti pomoči pri poglavjih 3 - Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev,  18 – Statistika, 27 - Okolje ter poglavju 30 – zunanji odnosi. V pripravi je projekt pomoči pri poglavju 10 – Informacijska družba in mediji.

Državi spodbujata tudi razvojne aktivnosti slovenskih nevladnih organizacij v Črni gori ter druge oblike dvostranskega razvojnega sodelovanja, kot so projekti, ki se izvajajo regionalno v več ali za več partnerskih držav hkrati.

Trenutno poteka usklajevanje naslednjega dvoletnega programa, za obdobje 2020-2021. Poudarek bo na projektih, ki vsebinsko naslavljajo prioritete slovenskega razvojnega sodelovanja (krepitev dobrega upravljanja, pravne države in družbenih storitev ter varovanje okolja in opolnomočenje žensk kot presečni temi razvojnega sodelovanja).